je vzdevek Lhakpa Tenzingz Apa Sherpa, ki je en od izjemnih višinskih nosačev. Apa Šerpa se je rodil na današnji dan, 20. januarja 1960 v vasi Thame, v okrožju Solukkumbu, ki priprada najvzhodnejši Provinci 1 v Nepalu. Kot nosač opreme različnim alpinističnim odpravam je pričel, ko je dopolnil 25 let. Četrt stoletja je nosil opremo alpinistom po različnih osem tisočakih v Himalaji. Prvič je sodeloval pri odpravi na “streho sveta” leta 1990 in nosil tovor alpinističnim odpravam do svojega petdesetega leta starosti. V 21-letni “Mont Everest” karieri se je povzpel na najvišjo goro na svetu kar enaindvajsetkrat in s tem postal svetovni rekorder med višinskimi nosači. To številko sta dosegla tudi šerpa Phurba Tashi in Kami Rita, ki je enaindvajestici dodal še dva uspešna podviga in sestopa, slednjega v enaki starosti kot njegov predhodnik Apa.

Višinski nosači so pogostokrat prezrti gorniki, aplinisti v ozadju mnogoterih aplinističnih odprav na najvišje gore sveta, ki na svojih hrbtih za potrebe vrhunskih športnih alpinistov opravljajo službo nosačev njihove prtljage: dodatna oprema, vrvi, lestve, plinski gorilniki, hrana, voda, kisikove jeklenke… in so alpinistom nepogrešljivi vodniki, navigatorji, strokovnjaki za ledeniški teren. Delo, ki ga opravljajo je izjemno težaško, odgovorno in tudi zelo nevarno. Na svojih hrbtih v skrajnih vremenskih pogojih, ko je temperatura tudi do -50°C, nosijo tovor težek 70 kilogramov in tudi več.

Žal pa je z masovnim alpinističnim turizmom Mont Everest postal najvišje ležeče smetišče na svetu. Alpinisti, ki za svojo odpravo zmorejo zbrati deset tisoč dolarjev, ne zmorejo imeti toliko vesti, da bi s sabo v dolino odneslu tudi predmete, ki jih ne potrebujejo več, temveč jih malomarno puščajo v visokogorju: na tisoče kilogramov fluorescentih šotorov iz umetne mase, prazne plinske jeklenke za gorilnike, kose oblačil, pločevinke od pijač in celo človeške iztrebke. Čeprav velja že 68 let, da mora vsaka alpinistična odprava pred vzponom na Mont Everest plačati varščino v višini 4000 dolarjev, ki se jim povrne, ko ob sestopu vsak alpinist prinese na izhodno točko vsaj 8 kilogramov smeti, se polovica vseh alpinistov na Mont Everest odloči odpovedati se varščini in raje pustijo svoje smeti in iztrebke na tej isti gori, ki jim za uspešen vzpon nanjo prinaša alpinistično slavo. Za sabo malomarno puščajo na stotine kilogramov smeti in človeških iztrebkov in s tem neposredno ogrožajo okolje, onesnažujejo pitno vodo, ki priteče v dolino in ogrožjo zdravje tamkajšnjih prebivalcev.

Leta 2008 je na pobudo nepalskega prebivalstva in šerp v sodelovanju z Mednarodnim centrom za celosten razvoj gora in s Programom OZN za okolje in podporo Nepalu ustanovila ‘Eko Everest Expedition’, ki je leta 2008 začela s čistilnimi akcijami odstranjevanja smeti in iztrebkov z Everesta. Lhakpa Apa Šerpa se je v svojih zadnjih štirih letih službovanja kot višinski nosač udeležil Eko Everest odprave in jo odmevno promoviral s parolo: “Ustavite podnebne sporemembe, pustite Himalajo živeti!”

Foto vir: Življenje šerp v Nepalu

(Skupno 34 obiskov, današnjih obiskov 1)