Združeni narodi so za Dan spomina na žrtve holokavsta izbrali datum, ko je ruska Rdeča armada 27. jaunarja 1945 osvobodila jetnike iz nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ki je nacistom služilo za holokavst, sistematični genocid Judov, pa tudi Slovanov, Romov in drugih skupin ljudi ne-arijske rase, duševno in telesno prizadetih, pripradnikov različnih verskih skupnosti, homoseksualnih oseb in političnih zapornikov s ciljem načrtno in dokončno likvidirati vse tiste, ki so jih nacisti obravnavali kot podrejene superiornim arijskim Nemcem. V koncentracijskem taborišču v Auschwitzu je umrlo 1,5 milijona ljudi. Koncentracijskih taborišč je bilo več, imenovala so se različno: delovna taborišča, tranzitna taborišča, taborišča za vojne ujetnike, taborišča za iztrebljanje. Od leta 1933 do 1945 v času Tretjega rajha je delovalo 57 nacističnih taborišč . V vseh teh taboriščih je umrlo 6 milijonov ljudi, v vseh taboriščih v času 2. svetovne vojne pa 16 milijonov ljudi!

Nacizem oziroma nacionalsocializem je umotvor Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, ki je delovala v prvi polovici prejšnjega stoletja, katere predsednik je bil Adolf Hitler, in je bila po 2. svetovni vojni na Nürnberških procesih proti največjim vojnim zločincem razglašena za zločinsko organizacijo in od takrat tudi prepovedana.

Organizacija Združenih narodov od leta 2005, ko je izbrala Dan spomina na žrtve holokavsta, je s tem dejanjem zavrnila vsakršno zanikanje holokavsta kot zgodovinskega dogodka, bodisi v celoti bodisi delno. V sprejeti resoluciji 60/7, ki se nanaša na Splošno deklaracijo človekovih pravic, je brez zadržkov obsodila vse oblike verske nestrpnosti, spodbujanja, nadlegovanja ali izvajanja nasilja nad osebami ali skupnostmi, ki temeljijo na etničnem poreklu ali verskem prepričanju, kadarkoli.

Foto vir: Das Konzentrationslager Auschwit

(Skupno 11 obiskov, današnjih obiskov 1)