so bogate s hranili in so odličen vir rastlinskih beljakovin, imajo malo maščob in so bogate z železom in s topnimi vlakninami, ki pomagajo k zniževanju holesterola in pomagajo tudi pri nadzoru krvnega sladkorja. Prav zaradi teh lastnosti zdravstvene organizacije priporočaja uživanje stročnic za obvladovanje nenalezljivih bolezni: diabetes, srčna obolenja in kot pomoč pri obvladovanju debelosti. Stročnice je razmeroma lahko gojiti, so pomemben pridelek zlasti v regijah, kjer meso in mlečni izdelki niso dostopni. Poznamo veliko vrst strčnic: fižol, grah, leča, bob, čičerika, soja.
Stročnice so glede dušika samooskrbne, ne črpajo ga iz tal tako kot druge rastline, temveč so v sožitju z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki v zameno za metabolno energijo vežejo dušik iz zraka v obliko, ki jo lahko rastlina uporabi. Zaradi tega so stročnice zelo koristne za rodovitnost tal in biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč, saj ni potrebno prsti gnojiti z umetnimi dušičnimi gnojili, ki za proizvodnjo rabijo fosilna goriva in v zrak spuščajo toplogredne pline. Zato so stročnice pomembne kulturne rastline, ki prispevajo k ublažitvi podnebnih sprememb.
Zaskrbljujoč podatek je, da so se v Evropi pridelovalne površine stročnic v zadnjih 50 letih zmanjšale za približno 62%. Na globalni ravni v Evropi proizvedemo manj kot 3% stročnic. V enakem obdobju pa se je proizvodnja evropske živinoreje povečala za 135%, s 17 na 40 milijonov ton letno. Evropa tako letno uvozi 37 milijonov ton soje iz držav Južne Amerike.
Slovenski znanstveniki z Inštituta Jožef Štefan sodelujejo v mednarodnem projektu TRUE v katerem skušajo združiti okoljske, socialne in ekonomske koristi pridelovanja stročnic in s tem prispevati k trajnostnemu razvoju, k večji samooskrbi evropske živinoreje s krmo rastlinskih beljakovin, posledično zmanjšati emisije toplogrednih plinov, izboljšati kvaliteto tal in zagotoviti raznovrstnejšo ponudbo hrane.
Združeni narodi so leta 2018 z resolucijo A/RES/68/251 razglasili 10. februar za svetovni dan stročnic.
Foto: vir
